Zakaj aronija?
V svetu jagodičevja aroniji po raziskavah zdravilnih vrednosti pripada mesto na samem vrhu med naravnimi zdravstvenimi dopolnili in jo uvrščajo kot najboljšo naravno zdravilko, glede vsebnosti zdravilnih učinkovin pa je tako močna, da z njo ne gre pretiravati.


Pridelovanje aronije
Na dveh hektarjih strogo ravninskega travnika smo ročno posadili 4000 črnoplodnih aronij sorte Nero. Med vrstami smo zasejali belo deteljo, ki ima v zemlji dušične gomoljčke, ki smo jih izkoristili za naravno gnojenje. To se nam je zelo obrestovalo, aronije so prelepe, saj je od pomladi do jeseni čudovito polje, do koder seže pogled. Prav tako je ročna tudi vsa nadaljna obdelava razen košnje.


Kaj je aronija
To je listopaden grm, ki zraste v višino od 2 do 3 metre, v širino pa približno 1,5 metra. Listi so ovalni z gladkim listnim robom, na otip nekoliko odebeljeni, so užitni in zdravilni ter spominjajo na okus pravega čaja, torej trpko. Cveti aprila. Cvetovi so združeni v manjše kobule mlečnobele barve in so odlična paša za čebele. V drugi polovici avgusta in
septembra pa pobiramo plodove v velikosti borovnice, ki so črne, vijolične ali rdeče barve. Vendar pa se slednji ne moreta primerjati s črnoplodno aronijo, saj izmed vseh izstopa z zdravilnimi črnimi barvili.


Uporaba aronije
Aronijo so že pred 3000 leti izkoriščali severnoameriški indijanci in jo uporabljali že takrat v zdravilne namene. Danes je uporaba po zaslugah najrazličnejših institutov po svetu, ki raziskujejo njene zdravilne vrednosti, zelo razširjena, saj nudi zaščito in služi kot pomoč pri zdravljenju kroničnih bolezni. Njene učinkovine so odvisne od vrste zemlje, kjer raste, pa tudi od časa obiranja. Aronija lahko ostane na grmu dlje časa in pri
tem ne izgublja na kvaliteti, tako lahko ostane do pomladi in se medtem posuši, če jo seveda med tem ne pozobljejo ptiči. V vsem tem času akumulira v sebi neizmerne količine antioksidantov in drugih učinkovin. Najbolj se priporoča uporaba svežih ali naravno posušenih jagod aronije, vendar pa iz aronije izdelujejo najrazličnejše proizvode, kot so čaji, sokovi, marmelade, vina, likerji, žganje, kot dodatki čokoladi, dajemo jo v
smutije, omake in prikuhe, kot barvila raznim pijačam in slaščicam. V okviru domišljije
je mogoče prav vse, in je tudi prav tako, saj je po okusu trpka, kar dokazuje njeno zdravilno vrednost. Uporablja se jo kot zdravilo in 30 jagod dnevno naj bi bila gornja meja zaužitih svežih jagod pri odrasli osebi ali 1/2dl soka dnevno. Plod sveže ali naravno sušene aronije je zakladnica naravnih barvil- antocianinov, kar lahko zasledimo v najrazličnejših raziskavah, ki še vedno navdušujejo prehrambene strokovnjake in vznemirjajo zdravstvene inštitute.
Zdravilna vrednost aronije


Glede na to, da pri proizvodnji aronije ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, je kot ekološki proizvod 100% zanesljiva.
Bogata je z antioksidanti, bioflavonoidi, antocianini, folno kislino, kalcijem in kalijem, jodom, fosforjem, vitamini A, B, C, E.
Deluje antivirusno, antibakterijsko, protivnetno, zaradi velike količine antocianinov krepi
imunski sistem. Toda kljub dejstvu, da še vedno ni v celoti raziskana rastlina, je področje njenega delovanja izredno široko in še vedno predmet navdušenja najrazličnejših raziskovalcev na prehrambenem področju. Osupljivi so bili izsledki raziskave o vsebnosti antioksidantov, objavljene leta 2006 v Quelle, Yournal of Agriculture and Food Chemistry:
Vsebnost antioksidantov v 100g:

Aronija 2147mg
Gozdne borovnice 705mg
Črni ribez 530mg
Češnje 170mg
Maline 116mg
Rdeče zelje 113mg
Grozdje 40 -190mg
Rdeče vino 10mg


Zato je aronija pravi dragulj med sadeži, saj dosega najvišjo koncentracijo med antioksidanti in s tem nudi najvišjo zaščito pred oksidativnim stresom in vsebuje kar čez 16000 ORAC enot. Ta podatek dokazuje, da je aronija vrhunsko naravno varovalo celotnega telesa, saj se je uvrstila v primerjavo tudi med 276 drugih živil kot najboljši vir antioksidantov.
Aronija je tudi varuhinja ožilja in odlična za izboljšanje pretočnosti žil, saj jača stene ožilja, kri pa je po uživanju aronije bolj tekoča. S fenoli bogata aronija namreč odstranjuje iz telesa strupe, zmanjšuje vnetja v žilah, izboljša elastičnost žil in preprečuje njihovo zamašitev. Aronijini antocianini so koristni proti oksidativnemu stresu predvsem z uživanjem svežih ali naravno sušenih plodov aronije.
Aronija pomaga tudi pri ohranjanju krvnega tlaka na normalni ravni. Črne jagode aronije preprečujejo krče v žilah in varujejo pred kapmi.
Aronija ohranja tudi zdravje sečil in je prav posebno dobrodošla, ker so okužbe sečil zelo razširjen problem. Aronija se je namreč izkazala od 5 do 10 krat učinkovitejša od brusnic. Zmanjšuje rast mikroorganizmov ter več vrst bakterij in dokazuje, da pomaga preprečevati bolezni sečil in jih tudi zdraviti.

Aronija je tudi rastlina z zaščitnim delovanjem za ljudi, ki imajo težave na področju želodca, kamor prištevamo razjede, prav tako pa nadaljuje svoje delovanje tudi pri driskah. V tem primeru pride do veljave posušen plod aronije.
Aronija kot močna zaščita pred rakom debelega črevesa je enkratna med varovalnimi plodovi. S svojimi barvili se direktno spopada z rakavimi celicami, ne da bi vplivala na zdrave. Preprečuje črevesna vnetja.
Aronija ima tudi protivirusne in protivnetne lastnosti. Če prehrana vsebuje tudi jagode aronij, zlepa ne bo prišlo do težav s prehladi, saj se bori proti virusom in bakterijam in krepi imunski sistem.
Jagode aronije zagotavljajo tudi zaščito za oči. Vsebujejo veliko karotina, ki ščiti celice pred poškodbami in nudi očem zaščito pred nastankom sive mrene, vsebuje namreč antioksidant lutein in zeaksantin.
Končno je aronija zaslužna tudi pri urejanju telesne teže, saj pomaga preprečevati nabiranje sala okrog trebuha. Pri vključevanju aronije v prehrano pomaga v borbi proti holesterolu, povišani ravni lipidov in pomaga proizvajati dober holesterol (LDL).
Poleg navedenega jagode črne aronije, ki sodijo po vsem tem v sam vrh najboljših zdravstvenih dopolnil, s preprečevanjem razvoja krvnih strdkov zavirajo tudi proces arteriskleroze. Tako izboljšajo spomin. To pa ni zanemarljivo, kajne?